Ime organizacije: Lovska družina Dole nad Idrijo
Sedež: Dole 30, 5280 Idrija
Zveza lovskih družin (Lovska zveza): Idrija
Upravna enota: Idrija
Občina: Idrija
Lovska družina
Revirni vodje
Revir 1: Miha LeskovecRevir 2: Marjan Jereb
Revir 3: Bojan Breitenberger
Lovski čuvaji
Bojan Breitenberger, Miloš Krašna in Emil Miklavčič.Lovska koča
Že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletje je med članstvom obstajala želja, da si bi družina zagotovila lastne prostore, tako za svojo dejavnost kot tudi za prijetna druženja. Iskalo se je primerno lokacijo, vendar je bilo potrebno želje prilagajati tudi finančnim zmožnostim družine. V času predsedovanja Jožeta Preglja se je leta 1982 sprejelo sklep, da se sanira zapuščeno italijansko vojaško kasarno v Doleh. Urejena je bila dokumentacija, saj je bil objekt v državni lasti, da se ga lahko preuredi za potrebe lovske družine. Imenovan je bil gradbeni odbor pod vodstvom Cirila Petriča. Z deli se je pričelo v letu 1983, večino dela pa so s prostovoljnim delom opravili člani, del materiala pa so prispevali tudi posamezni kmetje. V prvi fazi gradnje je bilo sanirano približno dve tretjini objekta, v tem delu se je zgradilo sanitarije, sejno sobo, kuhinjo, klubski prostor, dve sobi, arhiv in priročno skladišče, uredilo okolico in zunanji nadstrešek. Tako urejen objekt je bil pripravljen za slavnostno otvoritev poleti 1989. Po uveljavitvi zakona o denaciolizaciji je bil speljan tudi postopek pridobitve lastništva parcele, tako da je objekt vpisan v zemljiško knjigo v lasti LD.
Kasneje se je z deli nadaljevalo na preostalem delu neadaptiranega objekta, zgradilo »jurčka«, to je zunanjo kuhinjo, objekt priključilo na javni vodovod in zgradilo kozolec kot nadstrešek za preizkus orožja. Med tem pa se je objekt redno vzdrževalo, poleg tega pa tudi v celoti zamenjalo azbestno kritino. Seveda je bila večina tega dela opravljena s prostovoljnim delom članov.
Leta 1984 je bila skupaj z LD Idrija in LD Krekovše v Idriji zgrajenja zbiralnica mesa divjadi, katera pa je bila zaradi neprimerne lokacije in dotrajanosti leta 2014 preseljena v nov moderen objekt.
Srečko TušarNastanek lovske koče
Lovišče
Meje
Razgiban, deloma planotast svet s strmimi južnimi, vzhodnimi in zahodnimi pobočji ter grapami na dnu obsega skupaj 4661 hektarjev površine našega lovišča. Najnižja točka lovišča (325 m n. v.) je prav v Idriji, ob izlivu potoka Ljubevščica v reko Idrijco. Od tu poteka meja z LD Krekovše proti toku reke Idrijce, mimo Zagoda do Podroteje. Meja lovišča se potem nadaljuje po strugi Zale, ki se že po nekaj sto metrih zoži v ozko strmo grapo. Tako poteka mimo Govekarjeve in Brusove grape do pod Klavžarjevega roba pred Barako. Tu se tudi konča meja z LD Krekovše, začne pa se meja z LD Javornik, ki se nadaljuje naprej po grapi mimo Barake, Anžica in Pustote. Tukaj se prične meja bolj strmo vzpenjati po grapi pod Jakšem in Ferjancem do pod Omevnkarja, kjer se grapa razcepi in prične meja s sosednjo LD Hotedršica. Po levi grapi, po nekaj sto metrih vzpona, pride meja iz gozda do starih vodnih rezervoarjev, se nad njimi nadaljuje po stari vojaški poti, prečka asfaltno cesto ter na Mravljišah, malo pred domačijo zavije desno po dolini v Potok. Tu je začetek meje z LD Rovte, ki teče po grapi Jakopnika pod Zavratcem in Spodnjim Zavratcem do Sopota, kjer se Jakopnik izliva v Sovro. Spodnji del meje z LD Rovte je bil določen z dogovorom leta 1989 in je poskušal upoštevati bolj naravne in vidne meje, čeprav manjši del tega območja pripada občini Logatec. Po vodotoku Sovra se meja nadaljuje do tromeje občin Idrije, Logatca in Žirov. Od tu naprej poteka meja z LD Žiri, ki je hkrati tudi občinska meja. To mejo je zelo težko opisati, saj poteka le malo kje po naravnih in vidnih mejah. Meja poteka pod Spodnjim Zavratcem, prečka Črno, se vzpne nad Ravne, potem se spusti v Žirovnico, se zopet vzpne na vzhodne obronke planote pod Spodnjim Vrsnikom, gre malo pod Vidicem ob vzhodnem obrobju Drag ter se nato strmo spusti v dolino Osojnice. Tu se kot nož zareže skoraj do Govejka, prečka glavno cesto in se malo nad njo ostro obrne nazaj v dolino. Potem prečka pobočje nad Srnjaško grapo, se nadaljuje pod Koriti in vzpenja proti Mrzlemu vrhu. Ko končno pridemo do ceste med Mrzlim vrhom in Sovodnjem, dosežemo pri "velikem konfinu" stare italijansko - jugoslovanske meje tudi tromejo med našo LD, LD Žiri in LD Sovodenj. S to družino mejimo naprej po stari italijansko - jugoslovanski meji v dolino proti Javorjevemu dolu, nato levo mimo Likarjeve bajte do tromeje z LD Jelenk. Ta meja se strmo vzpenja preko Likarjeve Sivke, čez spodnji del Tušarjeve doline in se zahodno za Sivko, ki je hkrati s 1008 In n. v. tudi najvišja točka v lovišču, spusti proti Fujdi do Gradišča nad Ledinami. Od tu se še naprej spušča po obrobju Ledinske planote nad Spodnjo Idrijo, mimo Pečnika do Ledinskega Razpotja. Potem teče po ostrem grebenu Golic in se malo pred Kolencem priključi na cesto Gore - Ledinsko Razpotje. Tu se začenja še meja z LD Idrija, drži se ceste mimo Marutnega vrha vse do Gor, kjer pa se pod cerkvijo strmo spusti po Kanalški grapi vse do Ljubevščice. Po tem potoku gre mimo Cegovnice in na sotočju z reko Idrijco zopet doseže najnižjo točko našega lovišča.
Emil MiklavčičZgodovina
Proti koncu prve svetovne vojne je na pobudo več posestnikov iz Dol, Jeličnega vrha, Gor, Zavratca in Žirovnice, ki so že prej imeli lastno lovišče prišlo do pobude za ustanovitev lovskega kluba v Doleh. 1. junija 1918 je bila vložena prošnja za potrditev lovskih pravil kluba, 7. avgusta pa je bila vplačana zakupnina občinskega lova Dole za prvo lovsko leto 1918/19.
Društvo je ustanovilo dvajset članov, vsi so iz tega območja, kot zanimivost pa velja podatek, da sta med njimi tudi župnika iz Gor in Zavratca, saj je bil le na ta način izpolnjen pogoj, saj je društvo lahko ustanovilo najmanj dvajset članov! Društvo je imelo tudi LOVSKI RED lovskega kluba, ki pa ni datiran, vendar je nesporno iz tega obdobja, saj so vsi denarni zneski navedeni v avstrijskih kronah, katere pa že leta 1919 niso bile več v veljavi.
Lovska družina v svojem arhivu hrani še več originalnih dokumentov, iz katerih je nesporno razvidno aktivno delovanje društva vse do leta 1934.
Dokumentov ki bi dokazovali delo tudi po letu 1935 ni, vendar je po ustnem izročilo društvo delovalo tudi naprej. Takoj po koncu druge svetovne vojne so lahko člani Lovskega društva Dole izvajali le na podlagi takratne zakonodaje, saj je začasni Zakon o lovu, izdan 1946 leta uzakonil lovske družine kot osnovne društvene organizacije. Lovska družina Dole z loviščem, kakršnega upravlja danes, je bila dokončno oblikovana leta 1948. Tega leta sta se združila lovišče predvojnega kluba Dole in lovišče Ledine. Tako nastala lovska družina je štela 26 članov. Tako sestavljena družina je rabila kar nekaj časa, da je članstvo pozabilo na ločeno zgodovino in sprejelo dejstvo, da bodo lahko le enotni zagotovili napredek in s tem ustvarili pogoje za boljše delovanje v korist vsem. Rezultat tega je tudi razvitje družinskega praporja leta 1967 in izgradnja lovske koče v Doleh z svečano predajo svojemu namenu leta 1989.